Kaj so pravzaprav čustva?
Obstaja kar nekaj definicij kaj pravzaprav čustva so. Nekako najbolj pri srcu mi je sledeča razlaga, ki jo uporablja tudi metoda Sedona.
Ena primarnih funkcij našega uma je razločevanje. Nenehno primerjamo dražljaje, ki jih sprejemamo z našimi petimi čutili v sedanjem trenutku in jih primerjamo z dogodki iz preteklosti oziroma zapisi v našem spominu. Ko se dražljaji naših čutil iz sedanjosti do neke mere skladajo z našim spominom, pride do prepoznavanja. Tako prepoznavamo predmete, slike, zvoke, vonje, okuse in vse možne kombinacije ki jih tvorijo dražljaji naših čutil. Seveda vse to poteka popolnoma avtomatsko in se tega običajno niti ne zavedamo. Lahko bi celo rekli, da je to eden od naših nezavednih programov.
Kako pa se to pravzaprav navezuje na naša čustva in kaj sploh čustva so? Čustva so občutki, ki jih čutimo v telesu, npr. napetost, ščemenje, dušenje, pritisk, ipd., katerim damo še dodaten pomen s pomočjo »zgodbic«, ki si jih pripovedujemo v umu.
Ko npr. med nedeljskim sprehodom po bližnjem gozdičku po nesreči skoraj stopimo na kačo, ki se mirno sonči zvita v klobčič, se običajno ustrašimo. Morda si celo rečemo, joj, pičila me bo. Dvigne se nam srčni utrip, telo se nam zategne, dvigne se nam pritisk, morda nas celo paralizira, ipd.
Simptomi so lahko precej različni. Odvisni pa so predvsem od tega kakšne so naše izkušnje iz preteklosti in kakšna prepričanja imamo. Npr. majhni otroci, ki še nikoli niso slišali ali videli kače se verjetno ne bodo prav nič ustrašili in se bodo radovedno hoteli igrati z njo. Nekdo drug, ki je morda celo otroštvo poslušal kako nevarne so kače in ki ima še poseben odpor do plazilcev, pa bo morda popolnoma otrpnil in začel kričati ali kako drugače izražati svoj strah.
Čustva so obrambni mehanizem telesa, ki predvsem služi za naše preživetje. V preteklosti in še danes nam čustva pomagajo pri odločitvah ali se moramo braniti, napasti, bežati ali kako se drugače zaščiti oziroma zagotoviti svoje preživetje. V preteklosti, ko še nismo imeli tako razvitih intelektualnih sposobnosti smo pogosto potrebovali odgovor kaj narediti takoj. Ko smo se npr. gledali iz oči v oči z lačnim medvedom so nam čustva povedala ali naj bežimo ali se potuhnemo ali napademo ali kaj drugega.
Kar je bistvenega pri čustvih je to, da temeljijo na naučenem. Temeljijo na naših izkušnjah, spominih in domišljiji oziroma »zgodbicah«, ki si jih pripovedujemo v umu. Čustva so dražljaji, ki jih čutimo v telesu in jim damo dodaten pomen z našimi »zgodbicami«.
Ker so naši spomini nekaj s čimer se zelo radi identificiramo se tako pričnemo identificirati tudi z našimi čustvi. S tem pa se pričnejo tudi naše težave. Ko se pričnemo identificirati z našo žalostjo, jezo, strahom, otopelostjo, stresom, slo, in drugimi čustvi, se ujamemo v zanko v kateri damo čustvu še večji pomen in še več energije, ki se nato prenaša nazaj v naše telo. Zato imajo čustva precejšen vpliv na naše dobro počutje.
Na kratko bi lahko rekli, da so čustva občutki, slike in zvoki. Občutki so to kar čutimo v telesu, slike in zvoki pa naše misli in podobe, ki si jih ustvarjamo v umu. Čustvo in misel sta tesno povezana. Čustva vzpodbujajo misli (slike in zvoke v umu) in obratno.
Eno samo čustvo lahko vzpodbudi na stotine misli (slik in zvokov v našem umu). Bolj ko doživljamo neprijetna čustva npr. otopelost, strah, žalost, stres, jezo, ipd. več imamo neprijetnih misli in večji je negativen vpliv na naše telo. Bolj ko doživljamo prijetna čustva npr, radost, veselje, pogum, mir, ipd. bolj je miren tudi naš um, kar pozitivno vpliva tudi na naše telo.
Dobra novica je, da lahko čustva po želji spremenimo. Kakor smo se pogosto popolnoma nehote »naučili« oklepanja negativnih čustev, tako se lahko tega tudi »od-naučimo«. Le to nam prinese precej lažje in bolj sproščeno življenje. Verjetno najbolj enostaven in učinkovit način pa je ravno metoda Sedona.