Odnosi
Ena večjih napak, ki jih počnemo pri odnosih je, da nimamo odnosa z osebo, temveč s podobo, ki jo imamo o tej osebi v svojem umu.
Pomislite kaj ponavadi naredimo, ko spoznamo neko osebo? Običajno najprej na tej osebi opazimo izraz na obrazu, kakšno posebnost na njej, kako je oblečena, kakšno ima frizuro ali je ta oseba sproščena, napeta ali deluje plaho ali samozavestno ali je odprta, zaprta, ipd. Skratka na osnovi cele kopice fizičnih in vedenjskih lastnosti si ustvarimo vtis o tej osebi. Ponavadi že v nekaj sekundah.
Že ta prvi bežni vtis obarva kakšen odnos bomo imeli s to osebo, oziroma kako se bomo do te osebe obnašali. Če smo morda še pred tem slišali kaj o tej osebi, bo to postalo del naše podobe oziroma slike, ki jo imamo v svojem umu o tej osebi.
Na primer, če nam nekdo reče, da nam bo predstavil neko zelo pomembno osebo, ki je zelo uspešna, spoštovana in cenjena, se bomo do te osebe obnašali v skladu s tem kar nam je bilo povedano o tej osebi, skorajda neglede kako ta oseba dejansko izgleda.
To ne velja le za osebe, ki jih prvič spoznamo, temveč za prav vse ljudi v našem življenju. Za naše starše, otroke, prijatelje, sodelavce, znance in ljudi, ki jih morda bežno srečujemo na ulici. Pogosto imamo odnos z lastno podobo oziroma sliko, ki jo imamo o teh ljudeh in ne z ljudmi samimi.
Ravno včeraj sem po dolgih letih na ulici opazil znanca, ki sem ga poznal kot zelo zabavnega, sproščenega in prijetnega. Vendar še preden sem ga dohitel sem začutil, da je to le spomin, ki ga nosim v sebi in da v resnici ne vem kakšen je ta znanec sedaj po vseh teh letih. No ko sem ga končno dohitel in spregovoril z njim, sem opazil, da je danes dejansko popolnoma drugačen človek. Tista podoba, ki sem jo nosil v svojem umu, ni več odgovarjala temu kar je ta znanec sedaj.
Dostikrat tudi projiciramo svoja čustva na druge ljudi. Recimo če se razjezimo in je ravno takrat bila prisotna kakšna oseba, ki ji morda celo pripisujemo krivdo za našo jezo, bo to postalo del naše podobe o tej osebi in lahko, da bomo tudi v prihodnosti do te osebe vedno delovali do neke mere z jezo.
Ali ste že videli kako se nekateri starši obnašajo do svojih že zdavnaj odraslih otrok, kot da so še vedno majhni otroci? Ali ste že doživeli, ko ste po mnogih letih srečali kakšnega svojega sošolca ali znanca, da se do vas obnaša točno tako kot se je pred davnimi leti? Ali se morda sami obnašate do koga, izključno na osnovi podobe, ki jo imate v svojem umu?
Torej, to da si ustvarjamo slike oziroma podobe v svojem umu o ljudeh okoli nas, je past, ki nam preprečuje, da bi imeli dejansko bolj pristne in globlje odnose, saj imamo odnos z lastno sliko oziroma podobo namesto z osebo, ki je pred nami.
Izpuščanje neželenih in bolečih čustev nam lahko zelo pomaga, da se znebimo teh slik oziroma podob, ki jih imamo o ljudeh. Posledično postanejo naši odnosi precej bolj pristni in tudi ljubeči.
Pomagamo si lahko tudi s preprostimi vprašanji. Kadar smo z nekom se enostavno vprašajmo kakšnega od vprašanj:
Ali se lahko odločim, da popolnoma poslušam to osebo, kar mi sedaj govori?
Ali sem lahko popolnoma prisoten ob tej osebi?
Ali lahko izpustim željo, da bi spremenil ali nadzoroval to osebo?
Ali lahko dovolim tej osebi, da je takšna kakršna je?
Če imate kakršnokoli neprijetno čustvo ob tej osebi se vprašajte:
Ali lahko izpustim to čustvo? Ali bi? Kdaj?
To je le nekaj primerov, ki nam lahko pomagajo, da popravimo svoje odnose. Predvsem pa se poskusite opazovati, kako se obnašate do različnih ljudi. Ali se obnašate do koga na osnovi spomina in podobe, ki jo imate o tej osebi ali jo sprejemate točno takšno kot je sedaj v temu trenutku? Običajno je že samo to, da opazimo določen vedenjski vzorec dovolj, da se ta vzorec prične razgrajevati.