Zakaj odlašamo
Verjetno prav vsi sem ter tja odložimo kakšno opravilo na kasneje ali ga celo docela opustimo. S tem ni prav nič narobe in je del vsakdanjega življenja.
Odlašanje pa postane problematično, ko pričnemo bolj pogosto ali celo redno odlašati s sprejemanjem pomembnih odločitev ali dela, ki je pomembno za nas, naše bližnje in našo službo ali kadar pomembna opravila prelagamo na zadnji možni trenutek.
Ko odlašamo, zamenjamo tisto, kar bi morali nujno narediti, z nečim manj pomembnim. Na primer lahko, da namesto, da bi napisali domačo nalogo ali dokončali službeni ali zasebni projekt v določenem roku, pričnemo brskati družbene medije, igrati računalniške igrice, gledati TV ali počnemo kakšno drugo manj pomembno opravilo, ki nas le zamoti, ne nudi nam pa neke globlje vrednosti.
Zakaj torej odlašamo s pomembnimi opravili, jih morda prestavljamo na zadnji možni trenutek ali jih celo docela opustimo?
Razlogov je lahko precej, vendar imajo prav vsi ti razlogi skupno lastnost, ki so naša čustva in naš odklonilni odnos do teh čustev oziroma potrebo, da se jim izognemo.
Nekaj primerov:
- Odlašamo lahko zato, ker nas je strah neuspeha ali uspeha, kritike ali neznanega.
- Odlašamo lahko zato, ker imamo slabo samopodobo ali nismo samozavestni.
- Lahko, da smo perfekcionisti in dvomimo v naše sposobnosti in kvaliteto vsega, kar naredimo.
- Odlašamo lahko, ker ob naši nalogi čutimo tesnobo, napetost, stres, neugodje ali druge neprijetne občutke.
- Lahko, da imamo težave s osredotočanjem in nas zmoti vsaka malenkost.
- Lahko, da čutimo odpor ali nenaklonjenost do naloge ali izzivov, ki jih naloga prinaša.
- Lahko, da smo preprosto utrujeni ali nerazpoloženi ali nimamo energije do dela na nalogi.
- In še kaj bi se našlo.
Vendar vsi ti razlogi so le čustva, do katerih čutimo odpor in se jim želimo izogniti. Zato je izpuščanje vseh teh neprijetnih in neželenih čustev in občutkov sila koristno za naše dobro počutje in tudi produktivnost.
Bolj, ko smo sproščeni tudi ob zahtevnih nalogah, lažje in bolj uspešno jih bomo dokončevali in bolj bomo uživali ob delu.
Čudovit začetek je namesto, da se samodejno in pogosto nezavedno izmikamo pomembnim opravilom le zato, da bi se izognili neprijetnim občutkom in čustvom, se namesto tega vprašamo, kaj čutim sedaj v tem trenutku?
Če si dovolimo prepoznati, da je prišel na obisk občutek, ki ga sicer označujemo kot neprijetnega, in si dovolimo ta občutek vsaj za trenutek sprejeti, kakršen je, boste ugotovili, da se vam odpre možnost, delovati drugače, kot bi sicer.
Kadar si dovolimo opaziti naša negativna čustva, jih prepoznati, jim dovoliti obstoj, si jih dovoliti čutiti, vsaj za kratek trenutek, se ta drugače “neprijetna” čustva pričnejo raztapljati in ugotovimo, da opravilo ali naloga pravzaprav ni problematično in lahko brez kakšnih težav ali zadržkov to nalogo ali opravilo tudi naredimo.
Postopki izpuščanja z metodo Sedona, nam pri tem sila pomagajo. Uporabimo namreč lahko katerikoli postopek metode, ki nam najbolj odgovarja v danem trenutku. Če si dovolimo zavestno vaditi izpuščanje, nam to hitro postane domače, se tega navadimo in nam je tako na voljo, kadar se znajdemo v situaciji, ki nam vzbuja neprijetne občutke.
Tako imamo vedno na voljo nova učinkovita orodja za ravnanje z nepredvidljivimi življenjskimi situacijami, ki bi nam drugače lahko povzročala precej neželene napetosti in stresa.