Kako metoda Sedona deluje?
Primer opuščanja
Prikazana razlaga in predstavitev procesa vam lahko samo okvirno prikažeta, kar vse lahko metoda Sedona stori za vas. Ne pozabite, da je to samo primer. Da bi bili deležni vseh koristi in trajnih rezultatov, pa močno priporočamo delo s pomočjo našega avdio programa ali udeležbo na katerem od naših seminarjev.
Obstajajo trije različni pristopi k procesu opuščanja. Vsi vas bodo pripeljali do istega rezultata, osvobodili bodo vašo naravno zmožnost, da na licu mesta opustite sleherno neželeno čustvo in vam omogočili, da se nekaj potlačene energije v vaši podzavesti razblini:
- Pri prvem pristopu se odločimo, da bomo opustili nezaželeno čustvo.
- Drugi način je, da odprtih rok pozdravimo čustvo in mu preprosto dovolimo, da obstaja.
- Pri tretjem načinu pa se potopimo naravnost do samega jedra čustva.
Preprosta vaja
Vabim vas, da izvedete naslednjo preprosto vajo. Potem bo razlaga enostavnejša.
Dvignite kemični svinčnik, svinčnik ali kakšen drug majhen predmet, ki ga brez pomislekov lahko spustite na tla. Čvrsto ga držite pred seboj. Predstavljajte si, da je to eno od čustev, ki vas omejujejo, vaša roka pa predstavlja vašo zavest oziroma vaše bistvo. Če se dovolj dolgo oklepate tega predmeta, vam postane ta občutek v roki na nek način domač – pa čeprav je zelo neudoben.
Sedaj odprite dlan in povaljajte svinčnik po njej. Ali ste opazili, da ste vi tisti, ki se drži svinčnika, da svinčnik sploh ni pričvrščen na vašo dlan? Enako velja za vaša čustva. Prav toliko so pričvrščena na vas kot ta svinčnik – in nič več.
Oklepamo se svojih čustev in pri tem pozabljamo, da smo mi tisti, ki jih držimo. To se odraža celo v našem jeziku. Ko se počutimo jezni ali žalostni, običajno ne rečemo “Počutim se jezno,” ali pa “Počutim se žalostno,” temveč pravimo “Jezna sem,” ali “Žalosten sem.” Ne da bi se tega zavedali, se povsem zmotno poistovetimo s svojimi čustvi. Pogosto verjamemo, da smo v primežu določenega čustva. A vendar to ne drži. Mi sami vedno nadzorujemo položaj, samo da se tega ne zavedamo.
Sedaj spustite svinčnik.
Kaj se je zgodilo? Spustili ste svinčnik in padel je na tla. Ali je bilo to težko? Seveda ne. Natanko to mislim s tem, ko pravim izpustiti.
Enako lahko počnemo s katerimkoli čustvom, odločimo se ga izpustiti in ga izpustimo!
Pomudimo se še malo pri tej primerjavi, če bi hodili po svetu z odprto dlanjo, mar se ne bi bilo zelo težko oklepati našega pisala? Enako je, ko odprtih rok pozdravite čustvo in mu izrečete dobrodošlico, s tem odpirate svojo zavest, kar omogoča, da to čustvo mine samo od sebe - kot oblaki, ko potujejo čez nebo, ali dim, ki se vali iz dimnika, ko je regulacijska loputa na široko odprta. Tako je, kot da bi odstranili pokrovko z lonca na pritisk.
Če bi zopet prijeli v roke naš svinčnik, ga postavili pod močan mikroskop in sliko dovolj povečali, bi bil videti čedalje bolj kot prazen prostor. Na koncu bi gledali praznino med molekulami in atomi. Ko se potopimo vse do jedra čustva, smo priča podobnemu pojavu, tam dejansko ni ničesar.
Ko boste že bolj izurjeni v procesu opuščanja, boste ugotovili, da so celo tista čustva, ki jih imate za najgloblja, prav na površini. V svojem jedru imate čisto praznino, tišino in globok mir. Tam ni bolečine in teme, kakor domneva večina ljudi. Tudi naša najbolj ekstremna čustva imajo samo toliko snovi kot milni mehurček. Vsi dobro vemo, kaj se zgodi, ko s prstom dregnemo v milni mehurček - mehurček poči. Natanko to se zgodi, ko se potopimo do jedra kakega čustva.
Prosim imejte te tri primerjave v mislih, ko se bomo skupaj podali skozi proces opuščanja. Opuščanje vam bo pomagalo, da se boste osvobodili vseh nezaželenih vzorcev obnašanja, mišljenja in čutenja. Od vas se zahteva samo to, da ste karseda odprti do njega. Opuščanje vas bo osvobodilo tako, da boste imeli dostop do jasnejšega načina razmišljanja. Vendar to ni miselni proces. Čeprav vam bo omogočilo doseči višjo stopnjo kreativnosti, vam ni treba biti posebno kreativen človek, da boste opuščanje učinkovito izvajali.
Če si boste dovolili videti, slišati in začutiti proces opuščanja med njegovim delovanjem, namesto da razmišljate o tem, kako in zakaj deluje, boste imeli največ koristi od njega. Kolikor je mogoče, dovolite, da vas vodi srce in ne vaša glava. Če boste ugotovili, da ste se malce zagozdili, ko ste poskušali zadevo razumeti in ugotoviti kako deluje, lahko uporabite isti postopek za to, da se znebite občutka, da je “zadevo treba razumeti in ugotoviti, kako deluje”. Zagotavljam vam, da vam bo delovanje te tehnike jasno dlje kot jo boste izvajali, saj si boste ob tem pridobili neposredno izkušnjo.
No, pa začnimo.
Odločite se, da boste stvar izpustili
Udobno se namestite in osredotočite se na svojo notranjost. Oči imate lahko odprte ali zaprte.
1. Osredotočite se na nek problem v vašem življenju, ob katerem bi se radi bolje počutili. Dovolite si začutiti, karkoli že čutite ta hip. Ni nujno, da je to čustvo močno. Lahko preverite tudi, kaj občutite ob tej vaji in kakšen rezultat si želite od nje. Sedaj pozdravite to čustvo in mu dovolite, da samo obstaja.
Morda se vam zdijo ta navodila preveč preprosta. Vendar morajo biti takšna, da dosežejo svoj cilj. Večina nas živi v svetu svojih misli, slik in zgodb, ki smo si jih ustvarili o preteklosti in bodočnosti, namesto da bi se zavedali, kako se počutimo prav v tem trenutku. Dejansko lahko kaj storimo glede svojega počutja (in pravzaprav tudi glede svojega poklicnega in zasebnega življenja) samo TUKAJ IN SEDAJ. Ni vam treba čakati, da postane neko čustvo močno, preden ga izpustite. Če se počutite otopeli, medli, kot izpraznjena baterija, odrezani od drugih ali čutite globoko v sebi praznino, lahko ta čustva prav tako zlahka opustite kot tista, ki so bolj prepoznavna. Delajte po svojih najboljših močeh. Bolj kot boste uporabljali to metodo, lažje vam bo prepoznati svoja čustva in občutke.
2. Zastavite si enega od teh treh vprašanj:
- Ali lahko opustim to čustvo?
- Ali lahko dovolim temu čustvu, da je?
- Ali lahko pozdravim to čustvo?
Ta vprašanja služijo zgolj temu, da si pridete na jasno, če lahko to storite ali ne. “Da” in “ne” sta enako sprejemljiva odgovora. Pogosto boste čustvo izpustili, tudi če ste odgovorili z “ne”. Če je le mogoče, odgovorite na vprašanje, ki ste si ga izbrali, brez predhodnega premisleka. Ne popravljajte svojega odgovora in ne debatirajte sami s seboj o pravilnosti svoje odločitve in njenih posledic.
Vsa vprašanja, ki jih uporabljamo v tem procesu, so namenoma preprosta. Sama zase niso prav nič pomembna. Načrtovana so tako, da vas usmerijo k opuščanju oziroma izpuščanja ter temu, da se nehate oklepati svojih občutkov. Nadaljujte k tretjem koraku ne glede na to, kako ste odgovorili na prvo vprašanje.
3. Ne glede na to, s katerim vprašanjem ste začeli, si zastavite še tole preprosto vprašanje “Ali bi?” To pomeni “Ali sem voljan zadevo izpustiti?”
Ponovno ponavljam, če se le da, se izogibajte razpravam s samim seboj. Ne pozabite, da ta proces izvajate vedno zase – da bi pridobili lastno svobodo in jasne misli. Ni pomembno, če je izbrano čustvo upravičeno, trdovratno ali pravilno.
Če ste odgovorili z “ne”, ali pa če niste povsem prepričani, se vprašajte “Bi raje še naprej imel to čustvo ali bi raje bil svoboden?”
Tudi če se vaš odgovor še vedno glasi “ne”, nadaljujte s četrtim korakom.
4. Zastavite si preprosto vprašanje “Kdaj?”
To je vabilo sebi, da stvar preprosto izpustite – in to kar SEDAJ. Morebiti se vam bo to zdelo lahko. Ne pozabite, da se za izpuščanje lahko odločite, kadarkoli želite.
5. Ponavljajte prejšnje štiri korake tako pogosto, dokler se ne počutite osvobojeni tega čustva.
Najverjetneje boste ugotovili, da pri vsakem koraku tega procesa izpuščate za spoznanje več. Morda bodo rezultati sprva komaj opazni. Če pa boste vztrajali, bodo zelo hitro postali vidnejši. Morda boste ugotovili, da so določene zadeve obdane s celimi plastmi čustev. A vedite, kar izpustite, bo za vedno izginilo.