Odpor je lahko tudi zabaven
Odpor je občutek, ki ga ponavadi čutimo, kadar moramo nekaj storiti, a se nikakor ne moremo pripraviti do tega, da bi to tudi dejansko naredili. Skratka, kot da bi del nas želel nekaj narediti, drugi del pa se temu z vso silo upira. Kot bi hkrati pritiskali na pedal za plin in zavoro.
Tako sem danes tekom dneva razmišljal kaj bi napisal za današnji prispevek. Že zadnjih nekaj dni se mi je porajala določena tema, o kateri bi lahko napisal nekaj besed, a nikakor se nisem mogel pripraviti do tega, da bi se usedel in pričel s pisanjem.
Opazil sem, da se mi pisanje današnje prispevka upira. Namesto, da bi se usedel in pričel z delom, sem iskal vsa možna druga opravila, ki bi jih lahko naredil prej. Medtem, ko sem opazoval kako v meni vedno bolj raste ta občutek odpora, sem si rekel, da bi si morda lahko iz tega naredil zabavo.
Zavestno sem dovolil, da odpor postane še močnejši. Pravzaprav sem si dovolil resnično upirati z vso silo. Opazoval sem kako počnem vsa možna druga opravila, ki so se mi sicer tudi upirala, vendar ne tako močno kot pisanje tega prispevka. Najprej sem se lotil celega kupa drobnih opravil, katera sem tudi dokončal kot bi mignil.
Nato sem pričel s čiščenjem in pospravljanjem kuhinje, kar sem sicer planiral že dalj časa, saj se mi je tudi to precej upiralo, vendar ker je bil odpor do pisanja dosti močnejši, se mi je pospravljanje kuhinje zdelo celo zelo privlačno. No, kot bi mignil sem pospravil in očistil kuhinjo in se sedaj sveti kot nova.
Prebral sem še vrsto člankov, deskal po spletu, odigral nekaj igric, pogledal zanimivo oddajo o šepetalcu psom na televiziji in podobno. Skratka karkoli, le da odvrnem pozornost stran od pisanja tega prispevka.
Nato sem si končno dovolil izpustiti oziroma odvreči ta odpor in pričel s pisanjem. V istem trenutku sem tudi opazil zakaj je do odpora sploh prišlo. Sprva sem namreč razmišljal o določeni temi, ki pa se mi ni nikakor zdela primerna za pisanje. Zato je um postal zmeden in ni vedel kaj narediti.
In ravno to je eden izmed mnogih znakov odpora. Ko ne vemo kako nekaj narediti, v mojem primeru nisem vedel o čem bi pisal, se zelo rad pojavi odpor. Od uma želimo odgovor na vprašanje na katerega um ne more odgovoriti in tako pride do notranje napetosti. Bolj ko pritiskamo na um, bolj se veča ta napetost in večji je odpor.
S pomočjo metode Sedona lahko ravnamo s tem občutkom popolnoma na enak način kot s katerimkoli drugim občutkom in uporabimo eno izmed mnogih orodij, ki nam jih ta čudovita metoda nudi, da občutek nevtraliziramo.
Ko sem tako sprostil to notranjo napetost, je prišel odgovor o čem pisati sam od sebe. Lahko bi rekel, da se tako odpre tisto lastno notranje vedenje ali intuicija, ki je že tukaj in sedaj. In tudi tema o kateri sedaj pišem se je pojavila popolnoma samodejno in brez napora.
Odpor je občutek, ki nas najbolj zaustavlja v življenju. Če ne bi izkušali odpora, bi bili že sedaj popolnoma svobodni in brez omejitev. Odpor čutimo na mnogo nivojih in do praktično vsega kar izkušamo v življenju. Bolj ali manj. Pravzaprav so vsa čustva na tej naši lestvici čustev o kateri sem že pisal, različni obrazi odpora. Apatija je odpor, prav tako sta žalost in strah, in tudi poželenje, jeza in ponos. Vsa ta omejujoča čustva so odpor.
Ali si lahko predstavljate kakšno bi bilo vaše življenje, če ne bi izkušali odpora? Če ne bi imeli tistih dvomov, strahov, negotovosti in občutka, ko ne veste kako nekaj narediti?
Izpuščanje s pomočjo metode Sedona, je po moji izkušnji zagotovo eden najbolj učinkovitih in hitrih načinov, da temeljito izboljšate vse aspekte vašega življenja. Je tudi najhitrejši način, da dosežete popolno svobodo, če tako želite. In kar je najbolj zanimivo, je tudi daleč najbolj enostaven način. Vse kar potrebujemo je odločnost ali resnična želja, da to tudi naredimo in vztrajnost. Vse ostalo je izjemno enostavno.
V mojem današnjem primeru z odporom do pisanja tega prispevka sem sicer izrabil ta odpor, da sem naredil kar nekaj drugih stvari, vendar precej lažje bi bilo, če bi kar takoj neposredno izpustil odpor. Tako sem skoraj ves dan izkušal notranjo napetost ali nemir in šele, ko sem si končno dovolil izpustiti občutek odpora, se je tudi napetost sprostila, nastopil je mir in tudi kreativna energija je pričela teči svoj naravni tok in z lahkoto se je zgodilo pisanje tega prispevka.
Pa veliko zabave z izpuščanjem. Predvsem pa mnogo odločnosti in vztrajnosti.