Pozitivno mišljenje
Dandanes je veliko govora o pozitivnemu mišljenju. Veliko učiteljev nenehno poudarja, kako je pozitivno mišljenje temelj za zdravo, srečno in uspešno življenje. Seveda je to popolnoma res, a vendar bi rad poudaril vidik pozitivnega mišljenja, ki običajno ostane prikrit, a nam povzroča največ težav.
Past upravljanja s svojimi mislimi
Moja izkušnja je, da pozitivno mišljenje deluje samo pri ljudeh, ki so že po naravi pozitivni oziroma optimistični. Če imamo težave ali smo v obdobju depresije, stresa ali žalosti, nam bo trud, da bi razmišljali pozitivno, deloval proti nam. Ponavadi kadar želimo um »prisiliti« oziroma pripraviti do tega, da bi razmišljal na drugačen način kot je vajen, se bo uprl.
Precej tehnik za doseganje pozitivnega mišljenja je zasnovanih tako, da nas učijo novega vedenja. Ne glede ali gre za vstavljanje novih programov, izvajanje motivacijskih tehnik ali ponavljanje afirmacij, nas učijo kako kontrolirati svoje misli in kako negativne misli spremeniti v pozitivne.
Vendar če pomislite, da ima povprečen človek nekje med 50 in 60 tisoč misli na dan, ali ni to nekam veliko dela? Če verjamete, da zmorete nenehno nadzorovati in upravljati z vsemi temi mislimi, vam želim veliko sreče pri temu opravilu.
Kaj se zgodi, kadar vam navkljub izvajanju vseh teh tehnik spodleti oziroma se še vedno slabo počutite?
Ali če se zalotite, da imate negativne misli, a se vam preprosto ne da izvajati tehnike, da bi to spremenili?
Ali pa se morda celo pričnete obsojati, kako vam ne uspeva in kako težko je nenehno kontrolirati svoje misli?
Od zunaj navznoter
Večina tehnik je na žalost zasnovana tako, da nas poskuša spreminjati od zunaj navznoter. To seveda zahteva izjemen napor, ki se skoraj vedno obrne proti nam. Predvsem pa je olajšanje, ki ga morda dosežemo, le kratkotrajno saj srž težave ostane še vedno znotraj nas.
Vprašajte se teh nekaj vprašanj.
Ali morda veste kakšna bo vaša naslednja misel?
Ali ste si že kdaj rekli, tega nikoli ne bom naredil, a ste vseeno naredili?
Ali ste si že kdaj rekli, “ja, to bom naredil”, pa niste?
Ali ste že kdaj kaj naredili, ne da bi sploh mislili?
Misli so tako kot čustva samo pojav v naši zavesti. Mi nismo ne misli ne čustva temveč je oboje le nekaj kar doživljamo.
Naša osnovna težava je ravno v temu, da nenehno nezavedno in tudi zavedno poskušamo upravljati s svojimi mislimi in čustvi, kar pa v resnici počnemo je, da samo oviramo njihov naravni tok.
Težava upravljanja z mislimi je tudi v temu, ker so čustva močnejša od misli. Čustva motivirajo oziroma vzpodbujajo misli. Eno samo čustvo lahko vzbudi na stotine misli.
Od noter navzven
Precej lažje, trajno in predvsem brez truda dosežemo pozitivno mišljenje tako, da preprosto opustimo vsa negativna, boleča ali neželena čustva.
Na ta način se naš um naravno umiri in tako pride do izraza naša narava, ki je pozitivna, ki je ljubezen in sočutje in ki je kreativna. To je način spremembe od noter navzven, ki je trajen in predvsem zelo enostaven in ne potrebuje nenehnega nadzora in upravljanja misli.
Kako po naravni poti do pozitivnega mišljenja
Kadar se zalotimo, da mislimo negativno, si raje dovolimo vzpostaviti stik s svojimi čustvi, ki jih imamo o tem svojem mišljenju. Nato preprosto dovolimo, da se ta energija osvobodi oziroma prosto steče od nas. Lahko si pomagamo s sledečim procesom:
Ko opazimo, da mislimo negativno, si najprej dovolimo čutiti, kar čutimo o svojem mišljenju sedaj. Naj bo ta občutek dobrodošel, vsaj za ta kratek trenutek.
Bolj, ko si dovolimo čutiti, bolj bo proces deloval. Nato se vprašajmo:Ali lahko izpustim ta občutek? (po občutku si odgovorimo z DA ali NE)
Ali bi izpustil ta občutek? (po občutku si odgovorimo z DA ali NE)
Kdaj bi izpustil? (tudi tukaj si dovolimo, da pride odgovor po občutku)
In po potrebi ponavljamo ta vprašanja, dokler se ne počutimo dobro. Ključnega pomena je, ko si postavljamo ta vprašanja, da to počnemo po občutku in ne uporabljamo svojega uma. Takoj ko pričnemo uporabljati um, bo učinek zelo verjetno oslabel. Dovolimo si biti čim bolj spontani in raje uporabimo svoje srce namesto uma. Tako bo izpuščanje bolj učinkovito in predvsem dosti lažje.
Se pravi, izpuščajmo raje svoja čustva, ki jih imamo o svojem mišljenju. Na ta način se bo mišljenje samodejno popravilo in postalo pozitivno. To je način kako izvedemo spremembo od znotraj navzven, kar je precej bolj enostavno od nenehnega kontroliranja svojih misli. Sprememba, ki jo naredimo na ta način, je trajna in ne zahteva nobenega napora.
Primer izpuščanja kadar nas nekaj skrbi
Recimo, da nas nekaj skrbi. Zaradi tega se nam stalno pojavljajo negativne misli, kaj vse bo šlo narobe in kaj to za nas pomeni.
Namesto, da poskušamo te misli zatreti ali kakorkoli drugače upravljati z njimi, se raje osredotočimo na sam strah oziroma skrb.
Za nekaj trenutkov si dovolimo polno čutiti to skrb. Čeprav je ta občutek neprijeten, naj bo vsaj za teh nekaj trenutkov dobrodošel.
Nato se vprašajmo: “Ali lahko ta občutek izpustim”?
Brez razmišljanja in čisto po občutku si odgovorimo z da ali ne. To vprašanje ni bilo namenjeno umu oziroma intelektu, temveč nam. Vprašanje se nanaša le na možnost, sposobnost, izvedljivost tega, da izpustimo.
Ne glede kako smo odgovorili na prejšnje vprašanje, se vprašajmo: “Ali bi izpustil ta občutek”?
Tudi tu si odgovorimo z občutkom ali srcem in ne z umom oziroma intelektom. Vprašanje pa je preprosto le ali smo sploh voljni izpustiti ta občutek. Ali to sploh želimo narediti.
Ponovno ne glede ali je bil odgovor na prejšnje vprašanje da ali ne, se vprašajmo: “Kdaj bi izpustil”?
Ali bi ta občutek izpustil sedaj, čez kako uro ali dve, čez kak dan ali teden, morda čez nekaj mesecev ali celo let? Tudi to vprašanje ni namenjeno umu oziroma intelektu, temveč nam samim. Gre le za nežen poziv ali namig, da lahko izpustimo sedaj.
Po teh vprašanjih boste verjetno opazili, da se je prvotni občutek strahu oziroma skrbi zmanjšal ali celo popolnoma izginil. Po potrebi cel postopek ponovimo s tem kar čutimo sedaj. Se pravi s tem zmanjšanim občutkov skrbi ali strahu, ali kakemu čisto novemu občutku, ki je prišel na površje. Skratka postopek ponavljamo po potrebi.