Kako vem, da izpuščam?
Kot odrasli ponavadi izpuščamo čisto spontano, ko ni drugega izhoda. Primer je, ko nam nekdo pove kakšno šalo in se res od srca nasmejemo. Med in po smehu se počutimo precej bolj sproščene, mirne, smo dobre volje, telo je bolj prekrvavljeno, dihamo bolj globoko, mišice se sprostijo in se na splošno počutimo lažje.
Ali, ko na primer nekaj izgubimo, kar nam je zelo pomembno in nato iščemo in iščemo in bolj, ko iščemo, bolj smo napeti in nervozni. In nato, ko končno najdemo iskano, pride tisti izdih olajšanja, “ahh, tukaj je”. Vsa napetost se v trenutku sprosti. Spet je vse dobro.
Torej, ko uporabljamo vprašanja in postopke metode Sedona, da izpuščamo, je znak, da smo na dobri poti občutek olajšanja, občutek sprostitve. Ni nujno, da je olajšanje celovito in popolno, lahko je le kanček olajšanja. Če izpustimo vsaj malenkost se tudi to izjemno pozna.
Če torej na vprašanje: “Ali lahko to izpustim?” ne moremo dati pritrdilnega odgovora, oziroma ne moremo izpustiti niti malenkost, pomaga če uporabimo kakšne manjšalnice. Na primer lahko se vprašamo: “Ali lahko to izpustim vsaj malo in vsaj za en kratek trenutek?” Ponavadi na takšno vprašanje lažje odgovorimo pritrdilno in tudi izpustimo vsaj malo ali vsaj za trenutek. In tudi ta majhen trenutek ali vsaj malo je čisto dovolj.
V drugem krogu spraševanja bomo na to vprašanje odgovorili še lažje in v vsakem krogu bo naš odgovor bolj odločen, in tudi dejansko bomo izpustili vedno več in več, dokler ne dosežemo želene stopnje olajšanja ali popolne sprostitve.
Torej v temu članku sem navedel dve poanti.
Opazujte svoje telo in um ali je sproščeno ali je napeto. Če se s pomočjo postopkov metode Sedona napetost zmanjšuje in zaznavate v telesu vedno več olajšanja oziroma sprostitve, pomeni, da ste na pravi poti.
Če ne morete na vprašanja za izpuščanje odločno odgovoriti pritrdilno, uporabite manjšalnice s katerimi odvzamete navidezno velikost problema oziroma občutka. Vprašajte se: “Ali lahko izpustim vsaj za en kratek trenutek?” ali “Ali lahko izpustim vsaj malo ali vsaj del tega občutka?”.
Praktična vaja
Ta teden predlagam, da ponovno vadite osnovni postopek izpuščanja. Enostavno, kadar opazite bodisi napetost v telesu ali umu ali kakšen neprijeten, nezaželen občutek, samo uporabite tri preprosta vprašanja:
- Ali lahko to napetost/občutek/čustvo izpustim?
- Ali bi to izpustil-a?
- Kdaj?
Na vsa vprašanja si odgovarjajte spontano in tako kot čutite in predvsem se izogibajte notranji debati o pravilnosti ali pomenu odgovora. Skratka, če čutite, da lahko odgovorite “da”, odgovorite z “da” in če čutite, da ne morete odgovoriti z “da”, odgovorite z “ne”. Odgovor ni pomemben. Pomembno je le, da smo iskreni do sebe in odgovorimo tako kot čutimo.